Nagraditi sebe - Zakaj, kdaj in kako se nagraditi?
Pri mojih klientih, ki jih vodim skozi uresničevanje ciljev, večkrat opažam začudenje, ko jih vprašam:«Kako nameravate nagraditi sebe po doseženem cilju?«.
Zdi se mi, da njihovi možgani postavljajo vprašanje: »Počakaj! Irena, si rekla nagraditi sebe?«.
Sprva nisem razumela, zatem pa sem ugotovila, da je za našo kulturo bolj značilna pridnost kot nagrada. Veljamo za pridne, delovne in precej »pohlevne«. V naši kulturi je več vredno delo in pridnost kot pa razmišljanje o nagradi. Še redkeje si nagrado ljudje privoščijo oz. si jo "podelijo".
Je mogoče nagraditi sebe s službo?
Iz radovednosti sem se ozrla na zaposlitvene portale. Čeprav službe ne iščem, ker imam sanjsko, sem ugotovila, da je ponudb veliko. Ob prebiranju nekaj oglasov, sem pomislila: »Kako dolgočasni so!«.
Najprej se podjetje pohvali, kako odlično je, zatem opiše delovno mesto. Sledi spisek pogojev, ki jih morate izpolnjevati, da se lahko prijavite in zatem še alineja, dve ali tri, kako boste nagrajeni, če boste sprejeti na delovno mesto.
Iskanje in sprejem v službo je pomemben cilj. Za marsikoga predstavlja najti primerno službo prav poseben dosežek. Vsakdo od nas, ki nimamo bogatih staršev ali partnerja, delo in zaslužek potrebuje.
Vprašala pa sem se, ali se je mogoče nagraditi s službo, ko pa je vse skupaj tako zavito v meglo. Zelo redki oglasi namreč ponudijo tudi informacijo o višini plače oz. drugih konkretnih nagradah za delo (npr. izobraževanje).
Zame bi bilo npr. izobraževanje s področja varstva pri delu obveznost, ne nagrada. Prav nasprotno, bi mi se zdelo izobraževanje za izboljšanje komunikacije s strankami, neprecenljiva nagrada. Le redko piše, kakšno izobraževanje boste prejeli.
Pozabite nagraditi sebe?
Ob ugotovitvah, povezanih s službo in zaposlitvijo, sem ugotovila, da ni nič čudnega, če ljudje, ki si zastavijo cilje, pozabijo na svojo nagrado. To je vgrajeno v naši kulturi in v tistem »dinozavrovem« delu možganov.
Od danes dalje vas lepo prosim, da si vedno, ko si zastavite cilj in ga dosežete, izberete tudi neke vrste nagrade. Če se borite z dolgovi, zagotovo obstaja kaj nematerialnega. Če pa vam finance omogočajo, izberite nekaj, kar pritiče zahtevnosti doseženega cilja.
Zakaj nagraditi sebe?
Spomnim se še, kako je bilo, ko je bil moj sin majhen. Imel je milijon želja in vseh mu nisem mogla ali želela izpolniti. Moral se je potruditi za izpolnitev želje. Prejel je nagrado za nekaj, kar je naredil, čeprav tistega verjetno (ali pa zagotovo) ni želel.
Tak primer je bilo pospravljanje kock pri štirih letih starosti. Seveda je pospravljanje sovražil. Zato sva se dogovorila za nagrado. Ena izmed njih je bila: »Če boš kocke pospravil vsak dan v tem tednu, greva v nedeljo v živalski vrt.«. In sva šla.
Podobno, kot je otroku težko pospraviti kocke, je vam težko narediti nekaj drugega. Če ne bi bilo, bi večino tistega že zdavnaj uresničili. Da bi cilj dosegli, se morate velikokrat potruditi bolj kot si želite ali mislite, da zmorete. Prav je, da ob zaključku nagradite sebe.
Kdaj in kako nagraditi sebe?
Nagradite se vsakokrat, ko dosežete svoj cilj. Predlagam le, da si nagrado izberete glede na zahtevnost cilja. Naj pojasnim s primerom.
Denimo, da ste si zastavili cilj privarčevati 1,500€ za počitnice ali nekaj drugega. Ker imate malo prostega časa, a radi berete, ste si rekli, da boste za vsakih privarčevanih 100€ (ali pa vsakih 200€, 300€ ali 500€) ves vikend uživali ob branju zanimivega romana.
Vsakokrat, ko privarčujete 100€ oz. drug izbrani znesek, si obvezno vzemite prost konec tedna in uživajte ob vašem zanimivem romanu. Ko se bo na varčevalnem računu nabralo 500€, pa jih potrošite za izbrani namen (počitnice).
Tako boste ves čas uživali na poti do svojega končnega cilja (počitnice). Varčevanje zanje se vam ne bo zdelo tako nemogoče ali oddaljeno kot se zdi danes. Počitnice boste lažje dočakali, ker boste vmes prebrali še nekaj romanov. Če radi berete, boste uživali ves čas.
Drug primer je moje ustvarjanje tečajev. Trenutno popolnoma prenavljam tečaj Osnove astrologije. V duhu ideje »nagradite sebe«, sem si izbrala za nagrado novo tipkovnico in miško. Obe sta že 7 let stari in nekatere tipke več ne delujejo kot si želim.
Vsako prosto uro z veseljem ustvarjam ta tečaj in se veselim skorajšnje nagrade, ki mi bo olajšala moje delo. Za vmesno nagrado, sem si izbrala dodatno poslušanje mojega mentorja Johna Assarafa.
Vsakokrat, ko zaključim en modul tečaja, si tisti dan privoščim dodatne pol ure časa in namesto enkrat, poslušam moj Neurogym kar dvakrat. Možgane tako pripravim na veselo pričakovanje uspeha tega, kar počnem. Odštevam čas, ko si bom lahko za nagrado privoščila še novo tipkovnico in miško. Resnično se ju veselim.
V kolikor ste pomislili, da kompliciram, ker si lahko novo tipkovnico in miško privoščim brez zaključka tečaja, imate prav. A, ker rada poslušam svoje nasvete, storim natančno isto kot priporočam vam. Vsak cilj naj ima primerno nagrado.
S primeroma sem želela poudariti, kako pomembno je, da se nagradite tako za majhne kot za velike cilje. Tisti vmesni, na videz »majhni«, so po mojem mnenju še pomembnejši od »velikih«. Z njihovo pomočjo lažje in običajno hitreje dosežete končni cilj ter ostanete motivirani na svoji poti do cilja.
Naj vam možgani pomagajo
Nagrada je pomemben motivator. Vaši možgani se spremembi upirajo. S tem, ko se nagradite, jim pošljete signal, da ste se nečesa razveselili. Ko boste večkrat nagradili sebe, boste možgane naučili razumeti, da je nagrada na poti.
Nič več vam ne bodo nagajali, ko si boste postavili naslednji cilj. Ker bo v možganih ostal zapis, da po preteku določenega časa in/ali truda sledi nekaj prijetnega, boste hitreje in z manj truda dosegli, kar si boste zaželeli naslednjič.
Kako pa je z vašimi nagradami? Se nagradite ob doseženem cilju? Kako to naredite? Če še odlašate z nagrado, kaj bi vam koristilo, da bi si jo privoščili? Povejte v komentarju spodaj!
