Stres
Kaj storiti, ko ga začutite?
Stres ljudje pogosto oz. najpogosteje označujemo kot nekaj slabega, čemur bi se morali izogniti. Znanstveniki dokazujejo, da ima stres dvojno vlogo: pozitivno in negativno.
Po eni strani se pod stresom počutimo slabo in hitro postanemo vzkipljivi, malodušni, celo depresivni. Po drugi strani pa stres lahko vzpodbudi pozitivne in želene spremembe v vašem življenju.
Naj vam nekaj malega o njem povem kot sem spoznala na Brain-A-Thonu s strani dr. Heidi Hanna, ki se ukvarja prav s stresom in njegovim vplivom na človeka.
Stres je normalen
Med ljudmi običajno slišim, da stres predstavlja neko hudo napačno stanje v človeku. Tudi sama sem bila do nedavnega prepričana v to, čeprav že nekaj let opažam, da ni vedno tako.
Presenetilo me je, da znanstveniki razlagajo, da je stres »normalno stanje«. O tem, kaj je normalno, danes ne bom razmišljala. Na tem mestu bom le povzela njihovo razlago.
Težava, ki se pojavi v povezavi s stresom, je v tem, da ljudje različno reagiramo na stres. Nekateri ga dojemajo kot pomemben motivator, drugi kot vzrok za veliko slabega, kar se jim je zgodilo.
Pod stresom se ljudje radi osamimo in to je menda eden od najhujših škodljivcev za naše zdravje ter dobro počutje. Po mnenju znanstvenikov je občutek osamljenosti in izoliranosti od okolja veliko bolj škodljiv za zdravje in vitalnost kot npr. kajenje.
Stres – motivator za spremembe
Stres, kot sem že omenila, je lahko tisto pogonsko gorivo, ki vas lahko pripravi do aktivnosti, do katere se sami ne morete premakniti.
Sama sem v preteklosti večkrat ugotovila, da me lahko motivira jeza. Ko pod stresom nečesa ne morem rešiti, včasih postanem jezna nase ali jezo stresem na nekoga drugega. Naj si še tako prizadevam, da bi vse lepo teklo, se včasih zgodi.
Nato se umaknem v svoj tihi kot, premislim, kaj se je zgodilo in kje je vzrok za dogajanje. V miru in tišini pogosto zelo hitro najdem rešitev in drugačno pot. To je eden od primerov, ko lahko rečeva, da je stres motivator in pogon za reševanje problemov.
Stres in iskanje izgovorov
Vsi se večkrat v življenju srečamo s potrebo ali nujo, da v svojem življenju nekaj spremenimo. Temu se naši možgani upirajo z vso močjo, kajti ob spremembah imajo veliko dela s prilagajanjem novi situaciji.
Njihova glavna naloga pa je zagotoviti vašo varnost za vsako ceno. Zgrajeni so tako, da radi varčujejo z energijo in ohranjajo obstoječe stanje. Pri tem čutijo oz. opozarjajo, da ste ogroženi, če se želite premakniti iz cone udobja.
V času sprememb se običajno srečamo z večjimi izzivi kot običajno. Če bi se nam zdelo nekaj enostavno spremeniti, bi to že storili. Zato nam možgani pomagajo, da predvsem iščemo izgovore kako nečesa ne zmoremo ali bi le izgubljali energijo z naslednjim poskusom. Še zlasti, če nam nekaj ni uspelo v preteklosti.
Možgani so odlični v iskanju izgovorov. Res je, da vam to kaj dosti ne koristi, vendar vam pomagajo upravičiti, zakaj nečesa ne morete storiti. Ker nato delujete v skladu s svojim omejujočim prepričanjem, se dejansko zgodi kot ste si predstavljali. Pa četudi takšno ravnanje vodi v dodaten stres.
Pod stresom še do večjih dolgov
Ljudje se pod stresom znajdejo zaradi različnih vzrokov. Eden od njih je tudi stres zaradi dolgov in občutka nemoči, da bi jih poplačali. V možganih se v takšnem primeru aktivira center, povezan s strahovi.
Zaradi strahu, ljudje pogosto ostajajo npr. v slabo plačanih službah. Dovolijo, da jih nekdo izkorišča ali jim vceplja svoja prepričanja, jih celo nadleguje ali žali. Vse zaradi strahu, da ne bi izgubili službe, ki jo tako ali tako ne marajo in jim ne omogoča človeka dostojnega življenja.
Stres človeku pogosto onemogoča jasno presojo. Zlasti, ko je povezan s strahovi. Človek ves čas vidi grožnje, namesto, da bi se osredotočal na priložnosti. S tem se najslabši scenariji zgodijo še bolj pogosto in še z večjo močjo.
V svoji knjigi DENAR – Kako se znebite dolgov in začnete varčevati vas postopoma vodim prav skozi proces spreminjanja navad, povezanih z ravnanjem z denarjem. Na začetku je morda neprijetno, vendar po nekaj tednih ali mesecih postane enostavno.
Zanimivo je, da se avtomatično začnejo dogajati še druge spremembe v vas, če sledite procesu. To se zgodi zato, ker spreminjanje navad enega področja v sebi nosijo zametke sprememb še na drugih področjih.
Rešitev in delovanje pod stresom
Najboljše zdravilo proti stresu in občutku strahu je zdravi optimizem, ki se druži z ustvarjalnostjo. Prva stvar, ki jo je dobro storiti, je zmanjšati kritiko in obsojanje zaradi preteklih odločitev ali dejanj. Kar se je zgodilo, se je zgodilo v preteklosti.
Človekova ustvarjalnost sega na mnoga področja in tudi vi jo nosite v sebi. Ustvarjalni ste lahko v pogovoru z nekom ali v samogovoru. Ustvarjalnost lahko izrazite skozi ples, glasbo, slikanje, pisanje in na mnoge druge načine.
Podobno, kot se lahko pri zgoraj omenjenih načinih ustvarjanja osredotočite na tisto, kar počnete, se lahko osredotočite tudi na razreševanje stresa z uporabo ustvarjalnosti.
Prvi del razrešitve stresa za mnoge predstavlja kar precejšnji izziv, a ga lahko vsakdo razreši. Če ne sam, pa z nekaj pomoči mentorja. Osredotočite se na težavo, ki je pripeljala do stresa. Oglejte si jo brez obsojanja. Samo čim bolj pošteno si jo oglejte.
Razumite, kaj povzroča stres, nato pa se osredotočite na iskanje 10 – 20 možnih rešitev za razrešitev le-tega. Napišite si jih na list papirja in si jih v miru oglejte. Pri tem nikakor ne obsojajte sebe ali kogarkoli drugega. Vse si oglejte s helikopterske perspektive.
Zavedajte se, da so vsi neuspehi in napake, ki ste jih naredili ali dovolili v preteklosti, samo možnosti, da se nekaj naučite narediti bolje v naslednjem poskusu. Neuspeh iz preteklosti pa začnite dojemati kot ustvarjalni proces, iz katerega se boste nečesa novega naučili.
